Kokosovo olje je v zadnjih nekaj letih postalo izjemno priljubljeno sredstvo za nego kože. Žal pa nas mediji vse prepogosto bombardirajo s praznimi obljubami o tem, kako nam lahko določena sredstva pomagajo pri zdravljenju popolnoma vsake težave, s katero se soočamo. V večini primerov gre za sintetično izdelana sredstva, ki vsebujejo veliko število kemikalij, vendar pa zaradi neprestanih pritiskov s strani medijev, ki nam obljubljajo nemogoče rezultate, pričnemo dvomiti tudi v moč uporabe naravnih sredstev. Tudi sama sem dvomila v zdravilne sposobnosti naravnih sredstev, vse dokler se nisem srečala z eno izmed najtežjih preizkušenj v svojem življenju, imenovano sindrom rdeče kože.
Pri svojih 22. letih sem postala naveličana obiskovanja dermatologov, ki nikakor niso mogli pojasniti, zakaj se na moji koži neprestano pojavljajo izpuščaji. Že v zgodnjem otroštvu so mi postavili diagnozo atopijski dermatitis. Dermatologi so mi pojasnili, da gre za kronično bolezen, ki je ni mogoče ozdraviti, lahko pa mi s predpisovanjem zdravil pomagajo lajšati simptome, ki so postajali vse bolj intenzivni.
Besedo »kortikosteroidi« sem slišala vse prevečkrat, a ji kljub temu nisem namenila dovolj pozornosti. Ker sem bila kot študentka zdravstvene nege neprestano v stiku z bolniki, so me izpuščaji, ki so se pričeli pojavljati tudi po rokah in obrazu, vse bolj in bolj motili. Tudi bolniki so mi zastavljali vprašanja v smislu s katero boleznijo se soočam, vendar jim nisem znala odgovoriti. Prizadela so me vprašanja o tem, ali je moje stanje nalezljivo, saj sem dobila občutek, da se bolniki in drugi ljudje v mojem okolju počutijo neprijetno. V času študijske prakse so mi mnoge medicinske sestre svetovale, naj čim prej preneham z uporabo kortikosteroidov, vendar njihovih nasvetov nisem upoštevala. Kortikosteroidna mazila so bila zame edina rešitev, ki je mojo kožo vsaj začasno obdržala v »normalnem stanju«, da sem lahko opravljala študijske aktivnosti.
Kmalu je postala moja koža tako zelo občutljiva, da so običajna sredstva za nego postala preveč agresivna zame. Utrujena od praskanja, prikrivanja poškodovane kože, in odgovarjanja na vprašanja o svoji bolezni sem se odločila, da preverim kaj so v resnici kortikosteroidi.
Kortikosteroidi je skupno ime za steroidne hormone, ki nastajajo v skorji nadledvične žleze. Odgovorni so za odziv na stres in številne druge funkcije v telesu. Z uporabo teh hormonov izdelujejo kortikosteroidna zdravila, namenjena zdravljenju vnetij. Gre za agresivna zdravila, ki pri dolgotrajni uporabi povzročajo tanjšanje kože in nekatere druge neželene stranske učinke. Med brskanjem informacij o kortikosteroidih pa sem na tujih spletnih straneh zasledila izraz »sindrom rdeče kože«.
Sindrom rdeče kože je stanje, pri katerem gre za odvajanje od kortikosteroidnih zdravil. Uporaba kortikosteroidnih zdravil naj bi namreč povzročala odvisnost kože od kortikosteroidov. V vsem tem viharju informacij sem se tudi sama vprašala, ali se dejansko soočam z atopijskim dermatitisom, ali pa se vse intenzivnejši izbruhi na moji koži pojavljajo kot posledica potrebe po uporabi kortikosteroidnih krem. Naletela sem tudi na skupino, v kateri so se uporabniki med seboj podpirali med izvajanjem odvajanja od kortikosteroidov. Opozorili so me, da odvajanje ni preprosto in da posamezniku onemogoči opravljanje običajnih aktivnosti, vendar se na opozorila nisem odzivala. Odločila sem se, da je sedaj čas, da svoji koži omogočim normalno funkcioniranje, z drugimi besedami – da se preneham zastrupljati.
Ko sem se popolnoma odpovedala uporabi kortikosteroidov in nasvetom dermatologov, ki so mi vrsto let predpisovali uporabo teh agresivnih zdravil, se je začelo peklenskih 12 mesecev. Izbruh izpuščajev se je pojavil po vsem telesu. Koža se je po celotni površini telesa obarvala rdeče. Soočala sem se z razpokami, luščenjem kože, ki sem ga razumela kot proces obnavljanja, z izcedki grozno neprijetnega vonja, krvavitvami, nespečnostjo zaradi močnega srbeža in s slabo samopodobo, saj sem bila zaradi svojega videza popolnoma socialno izolirana. Več dni zaporedoma sem v bolečinah poležavala, saj nisem zmogla opravljati normalnih vsakodnevnih aktivnosti. Tuširanje se je zaradi odprte kože spremenilo v najhujšo nočno moro, ki ji ni in ni bilo konca. Razpoke na vratu so mi onemogočile normalno premikanje glave.
Kljub bolečini sem vztrajala, odločena, da zmagam v boju s kortikosteroidi. Da svoji koži omogočim, da se ponovno nauči opravljati svojo funkcijo. Odpovedala sem se opravljanju študijskih obveznosti, saj s psihičnega in fizičnega vidika tega nisem bila zmožna. In kar je najpomembnejše – prisegla sem si, da na svojo kožo nikoli več ne bom nanesla snovi, ki niso naravnega izvora.
Po mučnih 12 mesecih se je moja koža pričela obnašati normalno. Nisem se več soočala z izpuščaji, izzvalo jih ni niti potenje. Vendar pa so kortikosteroidi na moji koži pustili grozne posledice. Močno nagubana koža na obrazu, kolenih, komolcih in dlaneh, intenziven celulit in strije so bili za takrat 23-letno dekle še en udarec. Drugi borci, ki so uspešno prebrodili mučno odvajanje od kortikosteroidov so me seznanili z dejstvom, da so lahko vse spremembe, ki so se po odvajanju pojavile na moji koži, trajne. Sama sem bila prepričana, da bom našla rešitev – in sem jo.
Pričela sem s prebiranjem člankov o kokosovem olju in njegovem vplivu na kožo. Zasledila sem, da lahko kokosovo olje pomaga pri odpravi gub, poleg tega pa kožo navlaži in jo oskrbi z vsemi potrebnimi hranili. Ker je bila moja koža po odvajanju močno nagubana sem sprva dvomila, da mi bo kokosovo olje pomagalo, vendar je bilo vredno poskusiti. Že po nekaj mesecih uporabe izključno kokosovega olja za nego kože (tudi po obrazu), so se moje gube iz meseca v mesec manjšale. Strije niso povsem izginile (kar je nemogoče), vendar pa so postale manj opazne. Celulit je skoraj povsem izginil.
Danes sem pri skoraj 24-letih povsem običajno dekle z normalno kožo, ki je prej nikoli nisem poznala. Lahko se kopam v morju, ne da bi pri tem zaradi prask doživljala peklenske muke. Znojenje v vročih poletnih mesecih mi ne more do živega. Vesela sem, da sem pred skoraj letom in pol izbrala eno izmed najpomembnejših odločitev v svojem življenju, saj sedaj vem, da sem se pravilno odločila.
Tudi danes za nego svoje kože uporabljam samo kokosovo olje. Odločila sem se, da svojo izkušnjo delim tudi z drugimi, saj se mi zdi, da smo ljudje premalo ozaveščeni o pomenu uporabe naravnih snovi, ki nas za razliko od sintetično pripravljenih izdelkov za kožo ne zastrupljajo. Z uporabo kokosovega olja koži nudimo vse hranilne snovi, ki jih potrebuje za normalno delovanje.
Tako zelo preprosto je nadomestiti uporabo agresivnih izdelkov za nego kože z naravnimi izdelki, ki nam jih je podarila mati narava. Potrebna je le majhna, a pomembna odločitev, veliko volje in predvsem pozitivna naravnanost.
Svojo zgodbo bom zaključila s preprosto mislijo z močnim pomenom, katere avtor je italijanski renesančni arhitekt, kipar in slikar Leonardo da Vinci.
»Vitalnost in lepota so darovi narave za tiste, ki živijo v skladu z njenimi zakoni«.
Avtor: Sara S.
