Naravna kozmetika v starih časih

Povzeto po članku Debbie Bilezikian

Nedavno sem prejela elektronsko sporočilo od ženske z Bližnjega vzhoda, v katerem je gospa omenila doma narejen pripravek iz zdrobljenih pigmentov in hladilnega mazila, ki si ga je nanašala na ustnice. Z rdečilom je želela poudariti barvo ustnic, za katero je trdila, da je po vseh teh letih precej zbledela. Da ji ne bi bilo več potrebno izdelovati rdečila, je iskala že pripravljeno rdečilo, ki bi bilo takoj po nakupu pripravljeno za uporabo.

Pigmente, ki jih je uporabljala za izdelavo doma narejenega rdečila, bi v današnjem svetu le stežka našli. Dandanes se namreč uporabljajo bolj sintetični izdelki za razliko od tistih, ki so jih ženske uporabljale v starih časih. Kljub temu pa lahko podobno rdečilo najdemo v arabskem svetu, kjer ga še vedno uporabljajo za poudarjanje oči, povezan pa je tudi z vraževerjem. Menijo namreč, da uporaba rdečila odganja zle duhove. Kozmetični izdelki, ki jih dandanes uporabljajo v Egiptu, Maroku in v Alžiriji so precej podobni tistim, ki so jih uporabljali starodavni imperiji v Egiptu in Rimu.

Ženske v industrializiranih državah iščejo »lepoto v stekleničkah«.  Že sama misel, da bi kot kozmetiko uporabljali naravne pripravke, se zdi odvratna in nečista. Toda v starih časih je bila kozmetika povsem naravna. Kadar so moški ali ženske (v starejših časih sta kozmetiko uporabljala oba spola) našli kamen, se z njim podrgnili po obrazu in dobili čudovito rdečo barvo, so razumeli, da se lahko kamen uporablja  kot rdečilo. Če so črn pepel zmešali z vodo, so pripravek uporabljali kot črtalo za oči. Že v starih časih so torej odkrili, da je kozmetiko mogoče razviti iz popolnoma naravnih virov.

Morda boste presenečeni, toda v starih časih so ženske za pripravo kozmetike uporabljale najrazličnejše naravne sestavine, med katerimi so bile nekatere tudi precej strupene.  Spet druge pa so bile koristne za zdravje.

Stara egipčanska kozmetika

Za stare Egipčane je bila lepota pomemben del tako v obdobju življenja, kot tudi v obdobju po smrti. Verjeli so, da jih bo lepota približala bogovom. Prav tako so bili prepričani, da mora biti telo čisto, dišeče in urejeno, da bi bilo sprejeto v nebesa. Ličila so bila dragocena, shranjena v kozarcih, zapakiranih v posebne škatle. Te škatle so nosili na družabne dogodke, kjer so jih shranili pod svojimi stoli.

Kot kozmetiko so uporabljali predvsem:

• Svinčev karbonat (mineral bele barve, s kristalno strukturo),
• Malahit (mineral zelene barve, pripeljan v dolino Nila iz gore Sinaj),
• Rdeči oker (glina),
• Gosjo mast (vezivo pri pripravi kozmetičnih krem),
• Prežgane mandeljne (barva za obrobo oči in poudarjanje obrvi).

V študiji o kozmetičnih pripravkih iz muzeja Louvre v Franciji so ugotovili, da so imela pripravljena rdečila fino, mat strukturo. Za drobljenje mineralov so uporabljali pestila. Ugotovili so tudi, da so »kozmetični kemiki« s segrevanjem svinca do različnih temperatur pridobivali različne barve.

Egipčanski moški in ženske so uporabljali črtalo za oči v črni ali zeleni barvi. Za nanos so uporabljali tanke palice. Črno barvo so uporabljali tudi za potemnitev obrvi. Rdečo barvo lic in ustnic so poudarili s pasto iz rdečega okra in maščobne snovi. Črtalo se je uporabljalo tudi za odbijanje svetlobe in kot protibakterijsko sredstvo za zaščito pred okužbami. Ugotovljeno je bilo, da so imele mineralne mešanice dejansko antibakterijske sposobnosti.

Kozmetika v grško-rimskih kulturah

Beseda »kozmetika« prihaja iz grškega jezika. Rimske ženske so v pripravo kozmetike in lasten izgled vlagale ogromno truda. Moški se sicer niso ličili, vendar je bil videz žensk pomemben tudi zanje. Za pripravo kozmetike so uporabljali:

• Pigment belega svinca za osvetlitev obraza,
• Medvedjo maščobo kot osnovo, v katero so dajali pigment,
• Saje, pomešano z živalsko maščobo kot črtalo za oči,
• Rdeči oker, pomešan z živalsko maščobo kot rdečilo,
• Vino za barvanje ustnic,
• Žafran kot senčilo.

Povzetek članka po: http://allnaturalbeauty.us/ani8.htm